• Župnija Marija, Mati Cerkve Maribor - Pobrežje.Panoramski pogled na cerkev z zelenim Pohorjem v ozadju.
  • Fotografija 2Pogled na zunanjost cerkve.
  • Fotografija 3Panoramski pogled ob vhodu v cerkev.
  • Fotografija 4Notranjost cerkve.
  • Fotografija 5Pogled s kora.
Please update your Flash Player to view content.

Dobrodošli na spletni strani !

Župnija, Marija Mati cerkve na Pobrežju v Mariboru vam predstavlja svojo spletno stran.Vse, ki jo boste prebirali, prisrčno pozdravljamo! Cerkev želi tudi po tej poti oznanjati veselo vest odrešenja ljudem dobre volje. Ker je vsaka župnija del vesoljne Cerkve, je poklicana, da uporabi vsa dosegljiva sredstva in se trudi izpolnjevati Jezusovo naročilo apostolom: " Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu !" (Mr 16,15). To je tudi edini namen naše spletne strani. Veselilo nas bo, če bomo komu v delu naše župnije in tudi širše pomagali bližje spoznati Jezusa Kristusa !

Stanislav Praznik, župnik

 

 

Sveta Marija Mati Cerkve , prosi za nas !

 

 

 

 


 

 

Božja beseda za nedeljo, 14. aprila 2019

Cvetna nedelja (leto C)

 

 

»Blagoslovljen kralj, ki prihaja v Gospodovem imenu!« (Lk 19, 38)

 

 

       

 

Bilo je dva dni pred pasho in praznikom opresnikov, in veliki duhovniki in pismouki so iskali, kako bi ga z zvijačo prijeli in usmrtili.  Rekli pa so: »Nikar na praznik, da ne vstane hrup med ljudstvom.«  In ko je bil v Betaniji pri mizi v hiši Simona Gobavca, je prišla žena z alabastrno posodico dragocenega olja iz pristne narde, strla alabastrno posodico in ga izlila na njegovo glavo.  Nekateri pa so bili nejevoljni in so med seboj govorili: »Čemú ta potrata mazila?  Saj bi se bilo to olje moglo prodati za več ko tristo denarjev in dati ubogim.« In hudovali so se nad njo.  Jezus pa je rekel: »Pustite jo! Kaj ji delate težave? Dobro delo mi je storila.  Uboge imate namreč vedno med seboj in, kadar hočete, jim morete dobro storiti, mene pa nimate vedno.  Kar je mogla, je storila; že vnaprej je mazilila moje telo za pogreb.  Resnično, povem vam: Kjer koli po vsem svetu se bo oznanjal ta evangelij, se bo tudi to, kar je ta storila, povedalo v njen spomin.«  In Juda Iškarijot, eden izmed dvanajsterih, je odšel k velikim duhovnikom, da bi jim ga predal.  Ko so ti to slišali, so se razveselili in mu obljubili dati denarja. Iskal je torej, kako bi ga jim ob priložnosti mogel izročiti.  In prvi dan opresnikov, ko so klali velikonočno jagnje, mu njegovi učenci rečejo: »Kam hočeš, da gremo in ti pripravimo velikonočno jagnje?«  In pošlje dva izmed svojih učencev ter jima naroči: »Pojdita v mesto in srečal vaju bo človek z vrčem vode. Pojdita za njim  in, kjer bo vstopil, recita hišnemu gospodarju: ‚Učenik pravi: Kje je moja obednica, kjer bi s svojimi učenci jedel velikonočno jagnje?‘  Pokazal vama bo veliko obednico, popolnoma pripravljeno, in tam nam pripravita!«  Učenca sta odšla. Ko sta prišla v mesto, sta našla, kakor jima je bil povedal, in sta pripravila velikonočno jagnje.  Ko se je zvečerilo, je prišel z dvanajsterimi.  In ko so bili pri mizi in so jedli, je Jezus rekel: »Resnično, povem vam: Eden izmed vas, ki jé z menoj, me bo izdal.«  Užalostili so se in ga začeli drug za drugim vpraševati: »Ali jaz?«  On pa jim je rekel: »Eden izmed dvanajsterih, ki z menoj v skledo (roko) pomaka.  Sin človekov sicer gre, kakor je o njem pisano, toda gorje tistemu, ki bo Sina človekovega izdal. Bolje bi bilo zanj, da bi se ne bil rodil.«  Pri večerji je Jezus vzel kruh, ga blagoslovil in razlomil, jim ga dal in rekel: »Vzemite, to je moje telo.«  In vzel je kelih, se zahvalil in jim ga dal in so vsi iz njega pili,  in rekel jim je: »To je moja kri, kri zaveze, ki bo kmalu za mnoge prelita. Resnično, povem vam: Od sadu vinske trte ne bom več pil do onega dne, ko bom v božjem kraljestvu pil novega.«  Nato so zapeli zahvalno pesem in odšli na Oljsko goro. Tedaj jim Jezus reče: »Nocoj se boste vsi pohujšali, zakaj pisano je: ‚Udaril bom pastirja, in ovce se bodo razkropile.‘  Ko pa bom vstal, pojdem pred vami v Galilejo.« Peter pa mu reče: »Čeprav se bodo vsi pohujšali, se jaz vendar ne bom.« Jezus mu odgovori: »Resnično, povem ti, nocoj, to noč, preden bo petelin dvakrat zapel, me boš ti trikrat zatajil.« On pa je še bolj zatrjeval: »Če bi bilo treba s teboj umreti, te ne bom zatajil.« Prav tako so vsi govorili. Pridejo na pristavo, ki se imenuje Getsemani, in (Jezus) reče svojim učencem: »Sedite tukaj; medtem bom molil.« S seboj vzame Petra, Jakoba in Janeza ter se začne od strahu tresti in od groze trepetati. In reče jim: »Moja duša je žalostna do smrti; ostanite tukaj in čujte!« Nato je šel malo dalje, padel na zemljo in molil, da bi ta ura, če mogoče, šla mimo njega. Govoril je: »Abba, Oče, vse ti je mogoče, vzemi ta kelih od mene; vendar ne, kar jaz hočem, ampak kar ti.« In vrne se in jih najde speče; pravi torej Petru: »Simon, spiš? Nisi mogel eno uro čuti? Čujte in molite, da ne pridete v skušnjavo! Duh je sicer voljan, toda meso je slabo.« In spet je odšel in molil, govoreč iste besede. In ko se je vrnil, jih je spet našel speče, kajti njih oči so bile dremotne in niso vedeli, kaj bi mu odgovorili. Pride še v tretje in jim reče: »Spíte zdaj in počivajte! Dosti je. Ura je prišla: Glejte, Sin človekov bo izročen v roke grešnikom. Vstaníte, pojdimo! Glejte, ta, ki me bo izdal, se je približal.« Ko je še govoril, je prišel Juda Iškarijot, eden izmed dvanajsterih, in z njim velika množica z meči in koli, poslana od velikih duhovnikov in pismoukov in starešin. Njegov izdajavec pa jim je dal to znamenje: »Kogar bom poljubil, tisti je, njega primite in ga varno peljite!« In ko je prišel, je brž stopil k njemu in rekel: »Rabbi!« in ga je poljubil. Tedaj so stegnili roke po njem in ga prijeli. Eden izmed zraven stoječih pa je potegnil meč, mahnil po služabniku velikega duhovnika in mu odsekal uho. In Jezus je spregovoril in jim rekel: »Kakor nad razbojnika ste prišli z meči in koli, da bi me prijeli. Dan na dan sem bil pri vas v templju ter učil, in me niste prijeli; toda pismo se mora spolniti.« Tedaj so ga vsi zapustili in so zbežali. Neki mladenič pa je šel za njim, ogrnjen samo z rjuho, pa so ga zgrabili; toda ta je rjuho pustil in jim nag ubežal. Jezusa so odpeljali k velikemu duhovniku in sešli so se vsi duhovniki, starešine in pismouki. Peter pa je šel od daleč za njim noter na dvorišče velikega duhovnika in je sedèl med služabniki ter se pri ognju grel. Veliki duhovniki in ves veliki zbor so zoper Jezusa iskali pričevanja, da bi ga obsodili na smrt, pa ga niso mogli najti. Mnogo jih je namreč zoper njega po krivem pričalo, toda njih izjave se niso ujemale. In vstalo jih je nekaj, ki so zoper njega po krivem pričali, govoreč: »Mi smo ga slišali, ko je govoril: ‚Jaz bom podrl ta tempelj, ki je narejen z rokami, in postavil v treh dneh drugega, ki ne bo narejen z rokami.‘« Toda tudi v tem se njihovo pričevanje ni ujemalo. In veliki duhovnik je stopil v sredo in Jezusa vprašal: »Ali ne boš nič odgovoril na to, kar ti zoper tebe pričajo?« On pa je molčal in ni nič odgovoril. Veliki duhovnik ga je znova vprašal in mu rekel: »Ti si Kristus, Sin Blagoslovljenega?« Jezus je odgovoril: »Jaz sem; in videli boste Sina človekovega sedeti na desnici Vsemogočnega in priti na oblakih neba.« Veliki duhovnik pa je raztrgal svoja oblačila in dejal: »Kaj nam je treba še prič? Bogokletje ste slišali. Kaj se vam zdi?« In vsi so ga obsodili, da zasluži smrt. In nekateri so začeli vanj pljuvati, mu zakrivati obraz in ga s pestjo bíti ter mu govoriti: »Prerokuj!« Tudi služabniki so ga bíli. Ko pa je bil Peter spodaj na dvorišču, pride ena izmed dekel velikega duhovnika in, ko je videla Petra, ki se je grel, ga je pogledala in mu rekla: »Tudi ti si bil z Jezusom Nazarečanom.« On je pa tajil: »Ne vem in ne razumem, kaj praviš.« In šel je ven pred dvorišče in petelin je zapel. In ko ga je dekla zopet zagledala, je začela okoli stoječim pripovedovati: »Ta je izmed njih.« On pa je zopet tajil. In malo nato so tisti, ki so stali zraven, zopet govorili Petru: »Res si izmed njih, saj si tudi Galilejec.« Tedaj pa se je začel zaklinjati in prisegati: »Ne poznam tega človeka, o katerem govorite.« In že je petelin v drugo zapel. In Peter se je spomnil besede, ki mu jo je rekel Jezus: »Preden bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil« – in je začel jokati.  Prècej zjutraj so se véliki duhovniki s starešinami in pismouki in ves véliki zbor posvetovali in so Jezusa zvezali, ga odpeljali ter izročili Pilatu.  Pilat ga je vprašal: »Ti si judovski kralj?« On mu je odgovoril: »Sem.«  In veliki duhovniki so ga tožili v mnogih zadevah.  Pilat pa ga je zopet vprašal: »Nič ne odgovarjaš? Glej, koliko reči te tožijo!«  Jezus pa mu ni nič več odgovoril, tako da se je Pilat čudil.  Za praznik pa jim je navadno izpustil enega ujetnika, za katerega so prosili.  Bil pa je nekdo, z imenom Baraba, zaprt z drugimi uporniki, ki so bili ob uporu izvršili umor.  In prišlo je ljudstvo in začelo prositi za to, kar jim je vselej storil.  Pilat jim je odgovoril: »Ali hočete, da vam izpustim judovskega kralja?«  Vedel je namreč, da so ga veliki duhovniki izdali iz zavisti.  Veliki duhovniki pa so ljudstvo naščuvali, naj jim rajši izpusti Baraba.  Pilat je znova spregovoril in jim rekel: »Kaj naj torej storim s tem, ki se imenuje judovski kralj?«  Ti so spet zavpili: »Križaj ga!«  Pilat jim je govoril: »Kaj je vendar hudega storil?« Ti pa so še bolj vpili: »Križaj ga!«  Ker je Pilat hotel ljudstvu ustreči, jim je izpustil Baraba, Jezusa pa je dal bičati in ga nato izročil, da bi bil križan.  Vojaki so ga odpeljali na dvorišče, v sodno hišo, in sklicali vso četo.  Ogrnili so ga s škrlatom, iz trnja spletli krono in mu jo deli na glavo.  In začeli so ga pozdravljati: »Pozdravljen, judovski kralj!«  S trstom so ga bíli po glavi in vanj pljuvali in so poklekovali ter se mu klanjali.  Ko so ga nehali zasmehovati, so mu slekli škrlat, ga oblekli v njegova oblačila in peljali ven, da bi ga križali.  In nekega mimo gredočega moža, ki je prihajal s polja, Simona iz Cirene, Aleksandrovega in Rufovega očeta, so prisilili, da mu je nesel križ.  Pripeljali so ga na Golgoto, kar pomeni lobanjo.  In dajali so mu vina, z miro mešanega, pa ga ni vzel. Nato so ga križali in si razdelili njegova oblačila, tako da so zanja žrebali, kaj naj bi kdo vzel. Bila pa je tretja ura, ki so ga pribili na križ. In napis o njegovi krivdi se je glasil: Judovski kralj. Z njim so križali dva razbojnika, enega na njegovi desnici in enega na levici. (Tako se je spolnilo pismo, ki pravi: »In med hudodelce je bil prištet.«) In mimo gredoči so ga sramotili, zmajevali z glavo in govorili: »Aha, ti, ki podereš tempelj in ga v treh dneh postaviš, réši sam sebe in stopi s križa.« Tako so se mu posmehovali tudi veliki duhovniki s pismouki in so med seboj govorili: »Drugim je pomagal, sam sebi ne more pomagati; Kristus, Izraelov kralj, naj stopi zdaj s križa, da bomo videli in verovali.« Celo onadva, ki sta bila z njim križana, sta ga sramotila. Ko je prišla šesta ura, je po vsej zemlji nastala tema do devete ure. In ob deveti uri je Jezus zaklical z močnim glasom: »Eloi, Eloi, lama sabaktani?«, kar pomeni: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« Ko so to slišali nekateri izmed teh, ki so stali zraven, so govorili: »Glejte, Elija kliče.« Pritekel pa je nekdo in napojil gobo s kisom, jo nataknil na trst in mu dajal piti, govoreč: »Pustite; glejmo, ali pride Elija, da ga sname.« Jezus pa je z močnim glasom zaklical in izdihnil. In zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal. Ko pa je stotnik, ki mu je stal nasproti, videl, da je izdihnil s takim klicem, je rekel: »Resnično, ta človek je bil božji Sin.« Bile pa so tudi nekatere žene, ki so od daleč gledale; med njimi Marija Magdalena in Marija, mati Jakoba mlajšega in Jožefa, in Saloma, ki so v Galileji hodile za njim in mu stregle; in veliko drugih, ki so z njim prišle v Jeruzalem. Ko se je bilo že zvečerilo, je prišel, ker je bil dan pripravljanja, to je pred soboto, Jožef iz Arimateje, ugleden svetovavec, ki je tudi sam pričakoval božjega kraljestva, in je pogumno šel k Pilatu ter poprosil za Jezusovo telo. Pilat se je začudil, da bi bil že mrtev; poklical je stotnika in ga vprašal, ali je že umrl. In ko je to od stotnika zvedel, je truplo podaril Jožefu. In Jožef je kupil tančice in ga snel, zavil v tančico in ga položil v grob, ki je bil vsekan v skalo; nato je k vhodu v grob zavalil kamen. In Marija Magdalena in Marija, mati Jožefova, sta gledali, kam so ga položili.

 

 
 

               

 

 

 

 

Please update your Flash Player to view content.

Marija Mati Cerkve

 

 

Na tretjem zasedanju 2. vatikanskega koncila leta 1964 je bila sprejeta dogmatična konstitucija o Cerkvi. V osmem poglavju o Mariji v skrivnosti Kristusa in Cerkve naziv »Mati Cerkve« še ni bil zapisan. Papež Pavel VI. pa je ob sklepu tega zasedanja na praznik Marijinega darovanja 21. novembra Marijo razglasil za »Mater Cerkve, to je vsega krščanskega ljudstva, vernikov in pastirjev, ki jo kličejo za preljubo Mater«.

Z različnih delov sveta so nato prosili, da bi smeli Marijo kot Mater Cerkve častiti tudi v bogoslužju in leta 1974 so bile odobrene posebne mašne molitve. Tudi v lavretanske litanije je bil vstavljen vzklik »Mati Cerkve, prosi za nas«.

 Slovenski škofje so po zgledu drugih škofij prosili za dovoljenje, da bi spominski dan Marje, Matere Cerkve, smeli obhajati na ponedeljek po binkoštih, saj so ponekod ta dan še bili dela prosti, ker so bili navajeni praznovati binkoštno osmino. V slovenskem bogoslužnem koledarju je ta dan od leta 1980 praznik. Mašne molitve pa so še obogatili v posebnem Marijinem misalu (Rim 1987), kjer so kar trije mašni obrazci za cerkve, kjer Marijo hočejo še posebej častiti kot »Podobo in Mater Cerkve«.

Pod tem naslovom je posvečena tudi naša župnijska cerkev. Praznik Marije Matere Cerkve, tako praznujemo na Binkoštni ponedeljek.

Preberite več...

 CERKVENO LETO

 


POSTNI ČAS

začenjamo na pepelnično sredo in traja do velike sobote. Postni čas je čas priprave na VELIKO NOČ, največji krščanski praznik. Začetek tega časa je določen z datumom velike noči, kajti velika noč je vedno na prvo nedeljo po prvi polni spomladanski luni. Čas vključuje šest postnih nedelj: 5. postna se imenuje tiha nedelja, nedelja pred veliko nočjo pa se imenuje cvetna nedelja (blagoslov zelenja, spomin Jezusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem; branje pasijona – Jezusovega trpljenja). Velikonočno tridnevje so zadnji trije dnevi pred veliko nočjo: veliki četrtek (spomin zadnje večerje, postavitev zakramentov svete evharistije in duhovniškega posvečenja, kar se začne uresničevati z Gospodovim vnebohodom, posledično vseh zakramentov); veliki petek (spomin enkratne Jezusove daritve na križu); velika sobota  (spomin Božjega groba – Jezus odreši situacijo smrti; ta dan se blagoslavljajo velikonočna jedila; pozno zvečer je velikonočna vigilija, ki pomeni bedenje, ker pričakujemo – ponavzočenje enkratnega odrešenjskega dogodka – Kristusov prehod iz smrti v življenje.) Liturgična barva je vijolična (pomen pokore, spreobrnitve, zavesti). Ob petkih v tem času velja  (za odrasle, zdrave vernike) zdržek od mesnih jedi. Na pepelnično sredo in veliki petek je strogi post (zavest spoštovanja do Kristusove daritve, solidarnost). V postnem času se bolj zavedamo dragocenosti Jezusovega trpljenja, ki se ga posebej spominjamo v molitvi križevega pota. V štirinajstih postajah položimo pred Gospoda vse rane človeštva. Praznika tega časa sta: sveti Jožef – skrbni varuh, skrbnik (19. marec); Gospodovo oznanjenje Mariji – spominja nas angelovega oznanjenja, Kristusovega učlovečenja, Marijine privolitve, da postane Božja Mati (25. marec). Postni čas nas spomni, da naj obnovimo življenje, ki bo podobno življenju vstalega Kristusa, ker smo po Njegovi zmagi na križu poklicani k novemu, Božjemu življenju. O razumevanju odrešenja, odpovedi, posta v nadaljevanju vsebine.

 

 

 

    Preberite  več...

Dogodki in novice

 


  • ...Z  Cvetno nedeljo vstopamo v veliki teden, ko se še posebej spominjamo Gospodovega trpljenja, smrti in vstajenja.
  • ...V sredo ob 10.00 uri bo v mariborski stolnici krizmena maša, ko se bomo duhovniki mariborske nadškofije zbrali ob svojem škofu ordinariju. Med to sveto mašo bo nadškof blagoslovil krstno in bolniško olje, ter posvetil sveto krizmo. Lepo vabljeni v stolnico!
  • ...Na veliki četrtek se spominjamo Jezusove zadnje večerje. Veliki četrtek je dan postavitve svete evharistije (maše), dan največje zapovedi ljubezni in dan duhovništva. Prav je, da se zvečer ob 19. uri vsa župnija zbere pri evharistični daritvi. Vabljeni!
  • ...Na veliki petek je edinstveno bogoslužje v vsem letu. Edini dan, ko ni svete maše, obhajamo poseben obred čaščenja Jezusovega križa, ki nam je prinesel rešitev. Že popoldne ob uri Jezusove smrti, ob 15.00 bomo v cerkvi molili križev pot, zvečer ob 19. uri pa obhajali obrede velikega petka. V petek nam bo k pravemu duhovnemu razpoloženju pomagalo tudi spoštovanje strogega posta.
  • ...Na veliko soboto zjutraj ob 7.00 uri bomo blagoslovili ogenj. Blagoslovi velikonočnih jedi pa bodo ob 9.00 in ob 11.00 ter popoldne od 13. ure do vključno 17. ure vsako polno uro.  Pomudite se ob Božjem grobu, ko prinašate jedi k blagoslovu.
  • ...Velika sobota je za kristjana osrediščena na večerno bogoslužje velikonočne vigilije, ki je pravzaprav najbolj osrečujoče bogoslužje, saj pričakujemo Jezusovo vstajenje. Slavje luči, krstno bogoslužje in številni drugi simboli nas bodo uvedli v velikonočno skrivnost. Vabljeni ob 19.30 uri k vigiliji!
  • ...Praznovanje Velike noči se bo pričelo z vstajenjem in velikonočno procesijo ob 7.30 uri. Zberemo se pri praznem Božjem grobu od koder s petjem v slovesni procesiji oznanimo veselo vest vstajenja vsemu stvarstvu. Po procesiji bo sledila slovesna sveta maša.
  • ...Od sobote do ponedeljka bo v dvorani pod cerkvijo razstava velikonočnih izdelkov različnih ustvarjalcev naše mestni četrti Pobrežje. Vabljeni, da si jo ogledate! (plakat)
  • ...ROMANJE V MEDŽUGORJE: od 2. – 5. maja se odpravljamo na romanje v Medžugorje. Cena je 145 evrov, za osnovnošolce 90 evrov. Ob prijavi se plača akontacija 60 evrov, ostalo do odhoda. Prijavite se lahko v zakristiji ali v župnišču.
  • ...Na voljo je nova številka Družine,
  • ...V zakristiji dobite slike z romanja v Rim.
  • ...

  • ...MINISTRANTSKA URA v soboto ob 9.00. uri ! Vabljeni še novi ministranti!

  • ...Otroški zbor ima vaje v nedeljo ob 9.30. / Vabljeni še novi pevci in pevke!

  • ...Pevske vaje odraslega zbora v sredo ob 18.30 – Vabljeni novi pevci!!
  • ...Skavti imajo srečanja vsak petek ob 18:30 v župnišču na Teznem !
  • ...Karitas ima srečanja po dogovoru !

 


  ...

 

Tedenska oznanila

  • 14. april, nedelja CVETNA NEDELJA

    Svete maše ob: 8:00 in 10:00 uri .

  • 15. april, ponedeljek Helena Alzaška

    Sveta maša ob: 7:00 uri.

  • 16. april, torek Bernardka Lurška

    Sveta maša ob: 7:00 uri.

  • 17. april, sreda Robert opat

    Sveta maša ob: 7:00 uri.

  • 18. april, četrtek VELIKI ČETRTEK

    Sveta maša ob: 19:00 uri.

  • 19. april, petek VELIKI PETEK strogi post

    OBREDI VELIKEGA PETKA ob: 19:00 uri.

  • 20. april, sobota VELIKA SOBOTA

    VIGILIJA ob: 19:30 uri.

  • 21. april, nedelja VELIKA NOČ

    Svete maše ob: 7:30 in 10:00 uri .

Zadnje objavljeno

Stik z nami

  • home Župnija Marija, Mati Cerkve Maribor - Pobrežje .
  • phone+386 2 4800110 (8:00 - 10:00 in 16:30 - 17:30)
  • mailmarijamaticerkve@gmail.com
  • mapKosovelova ulica 1A

Ohranite stik z nami