Župnija, Marija Mati cerkve na Pobrežju v Mariboru vam predstavlja svojo spletno stran.Vse, ki jo boste prebirali, prisrčno pozdravljamo! Cerkev želi tudi po tej poti oznanjati veselo vest odrešenja ljudem dobre volje. Ker je vsaka župnija del vesoljne Cerkve, je poklicana, da uporabi vsa dosegljiva sredstva in se trudi izpolnjevati Jezusovo naročilo apostolom: " Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu !" (Mr 16,15). To je tudi edini namen naše spletne strani. Veselilo nas bo, če bomo komu v delu naše župnije in tudi širše pomagali bližje spoznati Jezusa Kristusa !
Stanislav Praznik, župnik
Sveta Marija Mati Cerkve , prosi za nas !
Božja beseda za nedeljo, 19. aprila 2026
Teden molitve za duhovne poklice (od 3. do 4. velikonočne nedelje)
3. velikonočna nedelja (leto A)
»In medtem ko sta se pogovarjala in razpravljala, se jima je približal sam Jezus in hodil z njima« (Lk 24, 14-15)
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 24,13-35)
Glej, prav tisti dan, prvi po soboti, sta dva izmed Jezusovih učencev potovala v vas, ki se imenuje Émavs in je šestdeset stadijev oddaljena od Jerúzalema. Pogovarjala sta se o vsem tem, kar se je zgodilo. In medtem ko sta se pogovarjala in razpravljala, se jima je približal sam Jezus in hodil z njima. Njune oči pa so bile zastrte, da ga nista spoznala. Rekel jima je: »O kakšnih rečeh se pogovarjata med potjo?« Žalostna sta obstala in eden izmed njiju, ki mu je bilo ime Kleópa, mu je odgovóril: »Si ti edini tujec v Jeruzalemu, ki ne ve, kaj se je tam zgodilo te dni?« »Kaj neki?« je rekel. Dejala sta: »To, kar se je zgodilo z Jezusom Nazaréčanom, ki je bil prerok, mogočen v dejanju in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom; kako so ga naši véliki duhovniki in poglavarji dali obsoditi na smrt in križati. Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo rešil Izrael. Vrh vsega pa je danes že tretji dan, odkar se je to zgodilo. Vsi iz sebe smo tudi zaradi nekaterih žena iz naših vrst. Ko so bile zgodaj zjutraj pri grobu in niso našle njegovega telesa, so se vrnile in pripovedovale, da so celó videle, kako so se jim prikazali angeli, ki so povedali, da on živi. Nekateri od naših so šli h grobu in so našli vse takó, kakor so pripovedovale žene, njega pa niso videli.«
In on jima je rekel: »O nespametna in prepočasna v srcu, da bi verovala vse, kar so povedali preroki! Mar ni bilo potrebno, da je Mesija to pretrpél in šel v svojo slavo?« Tedaj je začel z Mojzesom in vsemi preroki ter jima razlagal, kar je napisano o njem v vseh Pismih. Medtem so se približali vasi, kamor so bili namenjeni. On pa se je delal, kakor da gre dalje. Silila sta ga in govorila: »Ostani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil.« In vstopil je, da bi ostal pri njiju. Ko je sédel z njima za mizo, je vzel kruh, ga blagoslôvil, razlomil in jima ga dal. Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala. On pa je izginil izpred njiju. In rekla sta drug drugemu: »Ali ni najino srce gorelo v nama, ko nama je po poti govóril in razlagal Pisma?« Še tisto uro sta vstala in se vrnila v Jeruzalem ter našla zbrane enajstére in tiste, ki so bili z njimi. Govorili so: »Gospod je res vstal in se prikazal Simonu.« Tudi onadva sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha.
Brezje, Slovensko Marijino narodno svetiščeVsak človek ima svojo pot. In vsaka pot ima svoj pomen. Zato si moramo na svojih poteh vzeti čas, se ustaviti in pogledati, v katero smer nas peljejo. Tudi naše življenje je le kratko potovanje proti večnosti.
Studio Siposh je posnel igrano-dokumentarni film o Magdaleni Gornik. V filmu Okronana spremljamo izredno zgodbo Magdalene Gornik, ki je v 19. stoletju živela z mističnimi pojavi in se soočala z nasprotovanjem okolice, a je vztrajno sledila svojemu poslanstvu spreobrnjenja src ter približevanja Bogu skozi trpljenje.
Napovednik:
AP
Oznanila in mašni nameni od 12.4. 2026 do 19.4. 2026 so dostopni na povezavi: OZNANILA.
Romanje v Lurd od 7.8. 2026 do 11.8. 2026 več na povezavi:ROMANJE LURD
Božja služabnica Cvetana Priol, laikinja, trpinka in mistikinja. Obiščite njeno spletno stran: cvetanapriol.si
Marija Mati Cerkve
Na tretjem zasedanju 2. vatikanskega koncila leta 1964 je bila sprejeta dogmatična konstitucija o Cerkvi. V osmem poglavju o Mariji v skrivnosti Kristusa in Cerkve naziv »Mati Cerkve« še ni bil zapisan. Papež Pavel VI. pa je ob sklepu tega zasedanja na praznik Marijinega darovanja 21. novembra Marijo razglasil za »Mater Cerkve, to je vsega krščanskega ljudstva, vernikov in pastirjev, ki jo kličejo za preljubo Mater«.
Z različnih delov sveta so nato prosili, da bi smeli Marijo kot Mater Cerkve častiti tudi v bogoslužju in leta 1974 so bile odobrene posebne mašne molitve. Tudi v lavretanske litanije je bil vstavljen vzklik »Mati Cerkve, prosi za nas«.
Slovenski škofje so po zgledu drugih škofij prosili za dovoljenje, da bi spominski dan Marje, Matere Cerkve, smeli obhajati na ponedeljek po binkoštih, saj so ponekod ta dan še bili dela prosti, ker so bili navajeni praznovati binkoštno osmino. V slovenskem bogoslužnem koledarju je ta dan od leta 1980 praznik. Mašne molitve pa so še obogatili v posebnem Marijinem misalu (Rim 1987), kjer so kar trije mašni obrazci za cerkve, kjer Marijo hočejo še posebej častiti kot »Podobo in Mater Cerkve«.
Pod tem naslovom je posvečena tudi naša župnijska cerkev. Praznik Marije Matere Cerkve, tako praznujemo na Binkoštni ponedeljek.
Mir vam bodi. Ljubite se med seboj. Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni: jaz sem svet premagal. (Jezus)
Velikonočni čas traja od velike noči do binkoštnega ponedeljka, praznika Marije Matere Cerkve. Velika noč je največji krščanski praznik – zmaga življenja nad smrtjo. Bistvo vstajenja je v tem, da je Ljubezen močnejša od smrti. Praznik upanja in veselja. Spominjamo se Jezusovega vstajenja od smrti. On vstane od mrtvih, to je bistvo odrešenja, ki vodi prek križa in smrti v vstajenje, torej se dopolni v velikonočni skrivnosti. Jezusovo vstajenje je največji čudež Božje Ljubezni, v katerem je zaobjeto vse človeštvo. Dopolnjeno je odrešenje človeštva (prim. Mt 28,1–10; Mr 16,1–8; Lk 24,1–24; Jn 20,1–10). Liturgična barva velikonočnega časa je bela, ki pomeni luč, mir in veselje, ter ponazarja praznovanje, čistost, popolnost, nedolžnost in sijaj.
Prvi teden po veliki noči imenujemo velikonočni teden (velikonočni ponedeljek), nedelja po veliki noči se imenuje bela nedelja ali nedelja Božjega usmiljenja. Ta čas ima 7 velikonočnih nedelj; prva je velika noč (datum velike noči je vedno na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni). 40 dni po veliki noči praznujemo Gospodov vnebohod (četrtek po 5. nedelji po veliki noči; dopolnitev Jezusovega vstajenja – Grem k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu. – zaradi nas, Božjih otrok, Božjih posinovljencev). Jezus se je po vstajenju prikazoval učencem in izbranim pričam vse do vnebohoda (prim. Mr 16,19–20; Lk 24,50–53; Apd 1,9–11). Gre za sveti čas, ki poveže Jezusa z začetkom Cerkve. 50 dni po veliki noči so binkošti (nedelja, 7 tednov po veliki noči – praznik Svetega Duha; delovanje Svetega Duha se je očitno pokazalo na prvi binkoštni praznik, ko so bili zbrani napolnjeni s Svetim Duhom in so govorili ter razumeli različne jezike.) Binkoštni dogodek se nenehno dogaja, razvija v Cerkvi, posamezniku, Sveti Duh je namreč navzoč; razsvetljuje, posvečuje, vžiga ogenj svoje ljubezni (prim. Apd 2,1–11; Jn 20, 19–23). Liturgična barva binkoštnega praznika je rdeča, ki pomeni življenje, ljubezen, veselje, ter ponazarja toplino.
Jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj: Duha resnice /…/ Vi ga poznate, ker ostaja pri vas in bo v vas /…/ Ne bom vas zapustil sirot, prišel bom k vam. Še malo in svet me ne bo več videl, vi pa me boste videli, ker jaz živim in živeli boste tudi vi. Tisti dan boste spoznali, da sem jaz v Očetu in vi v meni in jaz v vas /…/ Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem /…/ Tolažnik pa, Sveti Duh /…/, on vas bo učil vsega, kar sem vam povedal /…/, vas bo uvedel v vso resnico. Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem /…/ Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši /…/ Ostanite v moji ljubezni! (Prim. Jn 14,15; Jn 15; Jn 16,12–15)