Marija Mati Cerkve

Na tretjem zasedanju 2. vatikanskega koncila leta 1964 je bila sprejeta dogmatična konstitucija o Cerkvi. V osmem poglavju o Mariji v skrivnosti Kristusa in Cerkve naziv »Mati Cerkve« še ni bil zapisan. Papež Pavel VI. pa je ob sklepu tega zasedanja na praznik Marijinega darovanja 21. novembra Marijo razglasil za »Mater Cerkve, to je vsega krščanskega ljudstva, vernikov in pastirjev, ki jo kličejo za preljubo Mater«.

Z različnih delov sveta so nato prosili, da bi smeli Marijo kot Mater Cerkve častiti tudi v bogoslužju in leta 1974 so bile odobrene posebne mašne molitve. Tudi v lavretanske litanije je bil vstavljen vzklik »Mati Cerkve, prosi za nas«.

Slovenski škofje so po zgledu drugih škofij prosili za dovoljenje, da bi spominski dan Marje, Matere Cerkve, smeli obhajati na ponedeljek po binkoštih, saj so ponekod ta dan še bili dela prosti, ker so bili navajeni praznovati binkoštno osmino. V slovenskem bogoslužnem koledarju je ta dan od leta 1980 praznik. Mašne molitve pa so še obogatili v posebnem Marijinem misalu (Rim 1987), kjer so kar trije mašni obrazci za cerkve, kjer Marijo hočejo še posebej častiti kot »Podobo in Mater Cerkve«.

Pod tem naslovom je posvečena tudi naša župnijska cerkev. Praznik Marije Matere Cerkve, tako praznujemo na Binkoštni ponedeljek.

Preberite več...

CERKVENO LETO

POSTNI ČAS

začenjamo na pepelnično sredo in traja do velike sobote. Postni čas je čas priprave na VELIKO NOČ, največji krščanski praznik. Začetek tega časa je določen z datumom velike noči, kajti velika noč je vedno na prvo nedeljo po prvi polni spomladanski luni. Čas vključuje šest postnih nedelj: 5. postna se imenuje tiha nedelja, nedelja pred veliko nočjo pa se imenuje cvetna nedelja (blagoslov zelenja, spomin Jezusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem; branje pasijona – Jezusovega trpljenja). Velikonočno tridnevje so zadnji trije dnevi pred veliko nočjo: veliki četrtek (spomin zadnje večerje, postavitev zakramentov svete evharistije in duhovniškega posvečenja, kar se začne uresničevati z Gospodovim vnebohodom, posledično vseh zakramentov); veliki petek (spomin enkratne Jezusove daritve na križu); velika sobota (spomin Božjega groba – Jezus odreši situacijo smrti; ta dan se blagoslavljajo velikonočna jedila; pozno zvečer je velikonočna vigilija, ki pomeni bedenje, ker pričakujemo – ponavzočenje enkratnega odrešenjskega dogodka – Kristusov prehod iz smrti v življenje.) Liturgična barva je vijolična (pomen pokore, spreobrnitve, zavesti). Ob petkih v tem času velja (za odrasle, zdrave vernike) zdržek od mesnih jedi. Na pepelnično sredo in veliki petek je strogi post; enkrat na dan se nemesno do sitega najemo (zavest spoštovanja do Kristusove daritve, solidarnost). V postnem času se bolj zavedamo dragocenosti Jezusovega trpljenja, ki se ga posebej spominjamo v molitvi križevega pota. V štirinajstih postajah položimo pred Gospoda vse rane človeštva. Praznika tega časa sta: sveti Jožef – skrbni varuh, skrbnik (19. marec); Gospodovo oznanjenje Mariji – spominja nas angelovega oznanjenja, Kristusovega učlovečenja, Marijine privolitve, da postane Božja Mati (25. marec). Postni čas nas spomni, da naj obnovimo življenje, ki bo podobno življenju vstalega Kristusa, ker smo po Njegovi zmagi na križu poklicani k novemu, Božjemu življenju. O razumevanju odrešenja, odpovedi, posta v nadaljevanju vsebine.

Preberite več...

Dogodki in novice

...Na prvo sredo maša v čast sv. Jožefu za duhovne poklice v letu sv. Jožefa. Lepo vabljeni !
...Prvi petek – obisk bolnikov; obvestite in prijavite tudi nove člane, ki bi želeli, dajih obišče duhovnik !
...Križev pot vsako sredo in petek v postu, pol ure pred sv. mašo.
...
...Molimo za svoje zdravje ter zdravje bližnjih.
...
...
...
...
...