Dobrodošli na spletni strani !

Župnija, Marija Mati cerkve na Pobrežju v Mariboru vam predstavlja svojo spletno stran.Vse, ki jo boste prebirali, prisrčno pozdravljamo! Cerkev želi tudi po tej poti oznanjati veselo vest odrešenja ljudem dobre volje. Ker je vsaka župnija del vesoljne Cerkve, je poklicana, da uporabi vsa dosegljiva sredstva in se trudi izpolnjevati Jezusovo naročilo apostolom: " Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu !" (Mr 16,15). To je tudi edini namen naše spletne strani. Veselilo nas bo, če bomo komu v delu naše župnije in tudi širše pomagali bližje spoznati Jezusa Kristusa !

Stanislav Praznik, župnik

 

 

Sveta Marija Mati Cerkve , prosi za nas !

 

 

  

 

Božja beseda za nedeljo, 29. marca 2026

 

 

Cvetna nedelja (leto A)

 

»Hozána Davidovemu sinu! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! (Mt 21,9)

 

    

        

    

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 26,14-27,66)

 

  

PROCESIJA Z ZELENJEM

 

(Mt 21,1 11)

Ko so se Jezus in učenci približali Jeruzalemu in prišli do Bétfage ob Oljski gori, je Jezus poslal dva učenca in jima rekel: »Pojdita v vas, ki je pred vama, in takoj bosta našla privezano oslico in oslička pri njej. Odvežíta ju in ju pripeljíta k meni. Če vama kdo kaj poreče, recíta: ›Gospod ju potrebuje, in takoj ju bo vrnil.‹« To pa se je zgodilo, da se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku, ki pravi: ›Povejte síonski hčeri: Glej, tvoj kralj prihaja k tebi, krotak, jezdi na oslici in na osličku, mladiču vprežne živali.‹

Učenca sta šla in storila, kakor jima je Jezus naróčil. Pripeljala sta oslico in njenega mladiča, položila nanju vsak svoj plašč in Jezus je sédel gor. Zelo veliko ljudi iz množice je razgrnilo na pot svoje plašče, drugi pa so lomili veje z dreves in jih stlali po poti. Množice pa, ki so šle pred njim in za njim, so vzklikale: »Hozana Davidovemu sinu! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! Hozana na višavah!«

Ko je prišel v Jeruzalem, se je vse mesto vznemirilo in govorilo: »Kdo je to?« Množice pa so odgovarjale: »To je prerok, Jezus iz Nazareta v Galileji.«

 

SV. MAŠA

 

Tedaj je šel eden izmed dvanajstérih, po imenu Juda Iškarijót, k vélikim duhovnikom in rekel: »Kaj mi hočete dati in vam ga izdam?« Ti pa so mu plačali trideset srebrnikov. Odtlej je iskal priložnost, da bi ga izdal.

Prvi dan opresnikov so prišli k Jezusu učenci in mu rekli: »Kje hočeš, da ti pripravimo velikonočno jagnje?« Dejal jim je: »Pojdite v mesto k temu in temu in mu recíte: ›Učitelj pravi: Moj čas je blizu, pri tebi bom obhajal veliko noč s svojimi učenci.‹« In učenci so storili, kakor jim je Jezus naróčil, in pripravili velikonočno jagnje.

Ko se je zvečerilo, je sédel z dvanajsterimi k mizi. Ko so jedli, je rekel: »Resnično, povem vam: Eden izmed vas me bo izdal.« Učenci so se silno užalostili in mu začeli drug za drugim govoriti: »Sem morda jaz, Gospod?« On pa je odgovóril: »Tisti, ki je z menoj pomôčil roko v skledo, me bo izdal. Sin človekov sicer odhaja, kakor je pisano o njem, toda gorje tistemu človeku, ki bo izdal Sina človekovega! Bolje bi bilo za tega človeka, da se ne bi rodil.« Juda, ki ga je nameraval izdati, je spregovóril: »Učitelj, sem morda jaz?« Dejal mu je: »Ti si rekel!« Medtem ko so jedli, je Jezus vzel kruh, ga blagoslôvil, razlômil, dal učencem in rekel: »Vzemite, jejte, to je moje telo.« Nato je vzel kelih, se zahvalil, jim ga dal in rekel: »Pijte iz njega vsi. To je namreč moja kri zaveze, ki se preliva za mnoge v odpuščánje grehov. A povem vam: Odslej ne bom več pil od tega sadu vinske trte do tistega dne, ko bom z vami pil novega v kraljestvu svojega Očeta.« In ko so odpeli hvalnico, so odšli proti Oljski gori.

Tedaj jim je Jezus rekel: »Vi vsi se boste to noč pohujšali nad menoj, kajti pisano je: ›Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce črede.‹ Ko pa bom vstal, pojdem pred vami v Galilejo.« Peter mu je odgovóril: »Če se bodo vsi pohujšali nad teboj, se jaz ne bom nikdar pohujšal.« Jezus mu je rekel: »Resnično, povem ti: To noč, preden bo petelin zapel, me boš trikrat zatájil.« Peter mu je dejal: »Tudi če bi bilo treba umreti s teboj, te nikakor ne bom zatájil.« Tako so govorili tudi vsi drugi učenci.

Tedaj je prišel Jezus z njimi na kraj, ki se imenuje Getsémani, in jim rekel: »Sédite tukaj, medtem ko pojdem tja, da bom molil.« S seboj je vzel Petra in oba Zebedêjeva sinova. Začel se je žalostiti in drgetati. Tedaj jim je rekel: »Moja duša je žalostna do smrti. Ostaníte tukaj in bedite z menoj!« In šel je malo naprej, padel na obraz in molil: »Moj Oče, če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene, vendar ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti.« Nato je šel k učencem in videl, da spijo. Rekel je Petru: »Tako torej, eno uro niste mogli ostati budni z menoj? Ostanite budni in molíte, da ne pridete v skušnjavo! Duh je sicer voljan, a meso je slabotno.« Spet drugič je šel in molil: »Moj Oče, če ta kelih ne more mimo, ne da ga pijem, naj se zgodi tvoja volja!« Ko se je vrnil, je spet videl, da spijo, kajti njihove oči so bile težke. Pustil jih je, spet odšel in tretjič molil z istimi besedami. Nato je prišel k učencem in jim rekel: »Še vedno spite in počivate? Glejte, približala se je ura in Sin človekov bo izdan v roke grešnikov. Vstaníte, pojdimo! Glejte, tisti, ki me je izdal, se je približal.«

Medtem ko je še govóril, je prišel Juda, eden izmed dvanajstérih, in z njim velika množica z méči in kôli. Poslali so jo véliki duhovniki in starešine ljudstva. Izdajalec jim je dal znamenje in rekel: »Tisti je, ki ga bom poljubil; njega primite!« In takoj je stopil k Jezusu in rekel: »Pozdravljen, učitelj!« in ga poljubil. Jezus pa mu je rekel: »Prijatelj, po kaj si prišel?« Tedaj so pristopíli, položili roke na Jezusa in ga prijeli.

In glej, eden od Jezusovih spremljevalcev je iztegnil roko, potegnil svoj meč, udaril po služabniku vélikega duhovnika in mu odsekal uho. Tedaj mu je Jezus rekel: »Spravi meč na njegovo mesto, kajti vsi, ki primejo za meč, bodo z mečem pokončani. Ali misliš, da ne morem prositi svojega Očeta in bi mi takoj dal na voljo več kot dvanajst legij angelov, toda kako naj se potem izpolnijo Pisma, da se mora tako zgoditi?« Tisto uro je Jezus rekel množicam: »Kakor nad razbojnika ste prišli z mêči in kôli, da bi me prijeli. Dan na dan sem sedél v templju in učil, pa me niste prijeli.« Vse to pa se je zgodilo, da so se izpolnila Pisma prerokov. Tedaj so ga vsi učenci zapustili in zbežali. Tisti pa, ki so Jezusa prijeli, so ga odvedli k vélikemu duhovniku Kajfu, kjer so se zbrali pismouki in starešine. Peter pa je šel od daleč za njim do palače vélikega duhovnika. Vstopil je in sédel med služabnike, da bi videl konec.

Véliki duhovniki in ves véliki zbor so iskali krivo pričevanje zoper Jezusa, da bi ga usmrtili, vendar ga niso našli, čeprav je pristopílo veliko krivih prič. Nazadnje sta pristopila dva in rekla: »Ta je dejal: ›Božji tempelj lahko podrem in ga v treh dneh spet zgradim.‹« Tedaj je véliki duhovnik vstal in mu rekel: »Ne boš nič odgovóril na to, kar ta dva pričata proti tebi?« Jezus pa je mólčal. Véliki duhovnik mu je tedaj rekel: »Rotim te pri živem Bogu, da nam poveš, ali si ti Mesija, Božji Sin.« Jezus mu je dejal: »Ti sam si rekel. Toda povem vam: poslej boste videli Sina človekovega sedeti na desnici Vsemogočnega in priti na oblakih neba.« Tedaj je véliki duhovnik pretrgal svoja oblačila in rekel: »Bogokletje je izrekel! Kaj nam je še treba prič? Glejte, zdaj ste slišali bogokletje. Kaj se vam zdi?« Oni pa so odvrnili: »Smrt zasluži!« Nato so mu pljuvali v obraz in ga tolkli s pestmi. Drugi so ga udarjali in govorili: »Prerokuj nam, Mesija, kdo te je udaril.«

Peter pa je sedél zunaj na dvorišču. Neka dekla je stopila k njemu in rekla: »Tudi ti si bil z Jezusom Galilejcem.« On pa je vpričo vseh tajil in govóril: »Ne vem, kaj praviš.« Ko je hotel skozi vrata, ga je zagledala druga dekla in rekla tistim, ki so bili tam: »Ta je bil z Jezusom Nazaréčanom.« Spet je tajil, in sicer s prisego: »Ne poznam tega človeka!« Kmalu nato so tisti, ki so stali tam, stopili k Petru in mu rekli: »Zares, tudi ti si izmed njih, saj te tudi tvoja govorica izdaja.« Tedaj se je začel zaklinjati in prisegati: »Ne poznam tega človeka!« In takoj je petelin zapel. Peter se je spomnil besede, ki mu jo je rekel Jezus: ›Preden bo petelin zapel, me boš trikrat zatájil.‹ In šel je ven in se bridko zjokal.

Ko se je zdanilo, so vsi véliki duhovniki in starešine ljudstva sklenili, da bodo Jezusa usmrtíli. Zvezanega so odpeljali in izročili upravitelju Pilatu. Ko je Juda, ki ga je izdal, videl, da so ga obsodili, se je skesal. Vélikim duhovnikom in starešinam je prinesel nazaj trideset srebrnikov in rekel: »Grešil sem, ker sem izdal nedolžno kri.« Oni pa so rekli: »Kaj nam mar? Ti glej!« Tedaj je vrgel srebrnike v tempelj, se oddáljil ter odšel in se obesil.

Véliki duhovniki so pobrali srebrnike in dejali: »Ne smemo jih dati v tempeljsko zakladnico, ker so cena krvi.« Posvetovali so se in zanje kupili lončarjevo njivo za pokopališče tujcev, zato se tista njiva do danes imenuje Njiva krvi. Tedaj se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku Jeremiju: ›Pobrali so trideset srebrnikov, ceno ocenjenega, ki so ga ocenili Izraelovi sinovi, in so jih dali za lončarjevo njivo, kakor mi je naróčil Gospod.‹

Jezusa so postavili pred upravitelja in upravitelj ga je vprašal: »Si ti judovski kralj?« Jezus je odgovóril: »Ti praviš.« Ko so ga véliki duhovniki in starešine obtoževali, ni nič odgovóril. Tedaj mu je Pilat rekel: »Ne slišiš, koliko pričajo zoper tebe?« Toda niti na eno besedo mu ni odgovóril, tako da se je upravitelj zelo čudil.

Ob prazniku pa je imel upravitelj navado, da izpusti ljudstvu enega jetnika, ki so ga hoteli. Takrat so imeli zloglasnega jetnika, ki mu je bilo ime Barába. Ko so se torej zbrali, jim je Pilat rekel: »Koga hočete, da vam izpustim: Barába ali Jezusa, ki se imenuje Kristus?« Vedel je namreč, da so ga izdali iz nevoščljivosti. Ko pa je sedél na sodnem stolu, mu je njegova žena poslala sporočilo: »Nič ne imej s tem pravičnim, kajti nocoj sem v sanjah veliko trpela zaradi njega.« Véliki duhovniki in starešine so pregovorili množico, naj zahtevajo Barába, Jezusa pa dajo umoriti. Upravitelj jim je odgovóril: »Koga od teh dveh hočete, da vam izpustim?« »Barába,« so rekli. »Kaj naj torej storim z Jezusom, ki se imenuje Kristus?« jim je rekel Pilat. Vsi so dejali: »Križan naj bo!« Rekel jim je: »Kaj je vendar hudega storil?« Oni pa so še bolj kričali: »Križan naj bo!« Ko je Pilat videl, da nič ne pomaga, ampak da hrup čedalje bolj narašča, je vzel vodo, si vpričo množice umil roke in rekel: »Nedolžen sem pri krvi tega človeka. Vi glejte!« Vse ljudstvo je odvrnilo: »Njegova kri naj pride na nas in na naše otroke!« Tedaj jim je izpustil Barába, Jezusa pa dal bičati in ga je izróčil, da bi bil križan.

Upraviteljevi vojaki so tedaj vzeli Jezusa s seboj v sodno hišo in zbrali okrog njega vso četo. Slekli so ga in ga ogrnili s škrlatnim plaščem. Iz trnja so spletli krono in mu jo dali na glavo in trstiko v njegovo desnico. Poklekováli so pred njim, ga zasmehováli in govorili: »Pozdravljen, judovski kralj!« In pljuvali so vanj, mu vzeli trstiko in ga z njo tepli po glavi. Ko so ga nehali zasmehovati, so mu slekli plašč, ga oblekli v njegova oblačila in odvedli, da bi ga križali.

Ko so šli ven, so naleteli na moža iz Ciréne, ki mu je bilo ime Simon. Prisilili so ga, da je nesel njegov križ. Ko so prišli na kraj, ki se imenuje Gólgota, kar pomeni ›kraj lobanje‹, so mu dali piti vina, pomešanega z žolčem. In pokusil je, a ni hotel piti. Ko so ga križali, so si z žrebom razdelili njegova oblačila. Sedeli so in ga tam stražíli. Nad njegovo glavo so dali napis o njegovi krivdi: ›To je Jezus, judovski kralj.‹ Takrat sta bila skupaj z njim križana dva razbojnika, eden na desni in eden na levi.

Mimoidoči so ga sramotili, zmajevali z glavami in govorili: »Ti, ki podiraš tempelj in ga v treh dneh postaviš, reši samega sebe, če si Božji Sin, in stopi s križa!« Podobno so ga zasmehovali tudi véliki duhovniki s pismouki in starešinami ter govorili: »Druge je rešil, sebe pa ne more rešiti! Izraelov kralj je, naj stopi zdaj s križa in bomo verovali vanj. Zaupal je v Boga, naj ga zdaj reši, če ga ima rad, saj je rekel: ›Božji Sin sem.‹« Enako sta ga sramotila tudi razbojnika, ki sta bila z njim križana.

Ob šesti uri pa se je po vsej zemlji stemnilo do devete ure. Okrog devete ure je Jezus zavpil z močnim glasom: »Elí, Elí, lemá sabahtáni?« to je: ›Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?‹

Ko so nekateri, ki so tam stali, to slišali, so govorili: »Ta kliče Elija.« Brž je stekel eden izmed njih, vzel gobo, jo napójil s kisom, nataknil na trstiko in mu dal piti. Drugi pa so govorili: »Pústi, poglejmo, če ga pride Elija rešit!« Jezus pa je spet zakričal z močnim glasom in izdihnil.

(Pokleknemo in ostanemo nekaj trenutkov v sveti tihoti.)

In glej, zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal. Zemlja se je stresla in skale so se razpočile. Grobovi so se odprli in veliko teles svetih, ki so zaspali, je vstalo. Po njegovem vstajenju so šli iz grobóv in prišli v sveto mesto ter se prikazali mnogim. Ko so stotnik in ti, ki so z njim stražili Jezusa, začutili potres in videli, kar se je zgodilo, so se silno prestrašili in govorili: »Resnično, ta je bil Božji Sin!«

Bilo pa je tam mnogo žená, ki so gledale od daleč. Od Galileje so spremljale Jezusa in mu stregle. Med njimi so bile Marija Magdalena in Marija, mati Jakobova in Jožefova, ter mati Zebedêjevih sinov. Ko se je zvečerilo, je prišel bogat mož iz Arimatìje, Jožef po imenu, ki je bil tudi sam Jezusov učenec. Stopil je k Pilatu in prôsil za Jezusovo telo. Tedaj je Pilat ukazal, naj mu ga izročijo. Jožef je telo vzel, ga zavil v kos čistega platna in polóžil v svoj novi grob, ki ga je bil vsekal v skalo. K vhodu v grob je zaválil velik kamen in odšel. Bili pa sta tam Marija Magdalena in ona druga Marija in sta sedeli nasproti grobu.

Drugi dan, to je po dnevu pripravljanja na praznik, so se véliki duhovniki in farizeji zbrali pri Pilatu in mu rekli: »Gospod, spomnili smo se, da je tisti slepar, ko je bil še živ, rekel: ›Po treh dneh bom vstal.‹ Ukaži torej, naj grob zastražijo do tretjega dne, da morda ne pridejo njegovi učenci, ga ukradejo in ljudstvu porečejo:›Vstal je od mrtvih.‹ In zadnja prevara bo hujša od prve.« Pilat jim je rekel: »Saj imate stražo. Pojdite in zastražíte, kakor veste!« In oni so odšli, kamen zapečatili in grob zavarovali s stražo.

 

            

    AP

  

   

 

 

Vabljeni preberite več...

 

 

Brezje, Slovensko Marijino narodno svetišče  Vsak človek ima svojo pot. In vsaka pot ima svoj pomen. Zato si moramo na svojih poteh vzeti čas, se ustaviti in pogledati, v katero smer nas peljejo. Tudi naše življenje je le kratko potovanje proti večnosti.

 

 

 

klikni - te za ogled...

 

 AP

 

Studio Siposh je posnel igrano-dokumentarni film o Magdaleni Gornik. V filmu Okronana spremljamo izredno zgodbo Magdalene Gornik, ki je v 19. stoletju živela z mističnimi pojavi in se soočala z nasprotovanjem okolice, a je vztrajno sledila svojemu poslanstvu spreobrnjenja src ter približevanja Bogu skozi trpljenje. 

Napovednik:

 

 

AP 

 

 

Oznanila in mašni nameni od 29.3. 2026 do 5.4. 2026 so dostopni na povezavi: OZNANILA.

 

Romanje v Lurd  od 7.8. 2026 do 11.8. 2026 več na povezavi: ROMANJE LURD

 

Vabljeni k branju nove izdaje Pobreški zvon MAREC 2026 : kliknite tukaj za dostop.

URNIK 2025/2026 dostopen na povezavi: URNIK

Vpisnica za verouk za šolsko leto 2025/2026 je dostopna na povezavi: VPISNICA 2025/2026

Priprava na zakon v nadškofiji Maribor kliknite na povezavo

Dragi bratje in sestre, vabljeni k branju pastirskega pisma nadškofa Cvikla, za branje pisma kliknite tukaj!

Dragi bratje in sestre, vabljeni k molitvi za sinodo, kliknite tukaj, da odprete molitev!

Dobe in prazniki v liturgičnem letu, za branje kliknite tukaj!

Po božji služabnici Magdaleni Gornik nas vabiš k spokornosti in zadoščevanju za grehe človeštva. Prizanesi nam, Gospod, in odvrni od nas vse hudo. Preberite več o Magdaleni Gornik, slovenski rimskokatoliški mistikinji.

Božja služabnica Cvetana Priol, laikinja, trpinka in mistikinja. Obiščite njeno spletno stran: cvetanapriol.si

Marija Mati Cerkve

 

 

 

Na tretjem zasedanju 2. vatikanskega koncila leta 1964 je bila sprejeta dogmatična konstitucija o Cerkvi. V osmem poglavju o Mariji v skrivnosti Kristusa in Cerkve naziv »Mati Cerkve« še ni bil zapisan. Papež Pavel VI. pa je ob sklepu tega zasedanja na praznik Marijinega darovanja 21. novembra Marijo razglasil za »Mater Cerkve, to je vsega krščanskega ljudstva, vernikov in pastirjev, ki jo kličejo za preljubo Mater«.

Z različnih delov sveta so nato prosili, da bi smeli Marijo kot Mater Cerkve častiti tudi v bogoslužju in leta 1974 so bile odobrene posebne mašne molitve. Tudi v lavretanske litanije je bil vstavljen vzklik »Mati Cerkve, prosi za nas«.

Slovenski škofje so po zgledu drugih škofij prosili za dovoljenje, da bi spominski dan Marje, Matere Cerkve, smeli obhajati na ponedeljek po binkoštih, saj so ponekod ta dan še bili dela prosti, ker so bili navajeni praznovati binkoštno osmino. V slovenskem bogoslužnem koledarju je ta dan od leta 1980 praznik. Mašne molitve pa so še obogatili v posebnem Marijinem misalu (Rim 1987), kjer so kar trije mašni obrazci za cerkve, kjer Marijo hočejo še posebej častiti kot »Podobo in Mater Cerkve«.

Pod tem naslovom je posvečena tudi naša župnijska cerkev. Praznik Marije Matere Cerkve, tako praznujemo na Binkoštni ponedeljek.

Preberite več...

  CERKVENO LETO

 


 POSTNI ČAS 

                            

začenjamo na pepelnično sredo in traja do velike sobote. Postni čas je čas priprave na VELIKO NOČ, največji krščanski praznik. Začetek tega časa je določen z datumom velike noči, kajti velika noč je vedno na prvo nedeljo po prvi polni spomladanski luni. Čas vključuje šest postnih nedelj: 5. postna se imenuje tiha nedelja, nedelja pred veliko nočjo pa se imenuje cvetna nedelja (blagoslov zelenja, spomin Jezusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem; branje pasijona – Jezusovega trpljenja). Velikonočno tridnevje so zadnji trije dnevi pred veliko nočjo: veliki četrtek (spomin zadnje večerje, postavitev zakramentov svete evharistije in duhovniškega posvečenja, kar se začne uresničevati z Gospodovim vnebohodom, posledično vseh zakramentov); veliki petek (spomin enkratne Jezusove daritve na križu); velika sobota  (spomin Božjega groba – Jezus odreši situacijo smrti; ta dan se blagoslavljajo velikonočna jedila; pozno zvečer je velikonočna vigilija, ki pomeni bedenje, ker pričakujemo – ponavzočenje enkratnega odrešenjskega dogodka – Kristusov prehod iz smrti v življenje.) Liturgična barva je vijolična (pomen pokore, spreobrnitve, zavesti). Ob petkih v tem času velja  (za odrasle, zdrave vernike) zdržek od mesnih jedi. Na pepelnično sredo in veliki petek je strogi post; enkrat na dan se nemesno do sitega najemo (zavest spoštovanja do Kristusove daritve, solidarnost). V postnem času se bolj zavedamo dragocenosti Jezusovega trpljenja, ki se ga posebej spominjamo v molitvi križevega pota. V štirinajstih postajah položimo pred Gospoda vse rane človeštva. Praznika tega časa sta: sveti Jožef – skrbni varuh, skrbnik (19. marec); Gospodovo oznanjenje Mariji – spominja nas angelovega oznanjenja, Kristusovega učlovečenja, Marijine privolitve, da postane Božja Mati (25. marec). Postni čas nas spomni, da naj obnovimo življenje, ki bo podobno življenju vstalega Kristusa, ker smo po Njegovi zmagi na križu poklicani k novemu, Božjemu življenju. O razumevanju odrešenja, odpovedi, posta v nadaljevanju vsebine.

 

 LJUBEZEN BOGA, KI SE VEČNO RAZDAJA, RAZLIVA

 

 »Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina.«

 

Bog prihaja k človeku, da bi ga obdaril s preobiljem svoje zastonjske ljubezni, ter samega sebe razdaja do najglobljega ponižanja, da bi s tem privedel k odrešenju človeka. Ker smo ustvarjeni iz Ljubezni, moremo bivati sploh samo v Njem in iz Njegovega. S svobodnim DA Ljubezni vračamo sebe Bogu, in tako postajamo sprejemajoči za Božje delovanje – (ob)darovanje, služenje.

  

                 Preberite  več...

Dogodki in novice

 


  • ... Blagoslovi velikonočnih jedil bodo na Veliko soboto ob 9.00;11.00; 13.00 in vsako uro do 17.00.
  • ...Ob 19.00 Velikonočna vigilija in slovesna sv. maša.

     

  • ... Na Veliko noč vstajenje in procesija ob 8,30.
  • ... Velikonočni ponedeljek sv. maša ob 19.00.

     

 

Če živim za stvari sveta, ki minejo,

ne zmorem zares Vstati.

Če živim samo zato,

da prinesem domov nekaj denarja,

da iščem ugled, kariero,

ne Živim.

( Sara Ahlin Doljak )

 

 

 

 

 

 

 

M A R I J A   M A T I  C E R K V E, 

I Z P R O S I    N A Š I M     Č A S O M     

M  I  R,  K I   G A   S  V E T   N E    M O R E   D A T I        

 

   


  • ...MINISTRANTSKA URA po dogovoru ! Vabljeni še novi ministranti!

  • ...Otroški zbor ima vaje po dogovoru ! Vabljeni še novi pevci in pevke!

  • ...Pevske vaje odraslega zbora po dogovoru ! Vabljene nove pevke ter pevci!
  • ...Skavti imajo srečanja po dogovoru !
  • ...Karitas ima srečanja po dogovoru !

 


  ...

 

Tedenska oznanila

  • 29. marec, nedelja, ŠESTA POSTNA – CVETNA NEDELJA

    Sveta maša ob: 9:00 uri

  • 30. marec, ponedeljek, Janez Klimak, opat

    Sveta maša ob: 19:00 uri.

  • 31. marec, torek, Kornelija, mučenka

    Sveta maša ob: 19:00 uri.

  • 1. april, sreda, Tomaž Tolentinski, misijonar, muč.

    Sveta maša ob: 19:00 uri

  • 2. april, četrtek, VELIKI ČETRTEK

    Sveta maša ob: 19:00 uri.

  • 3. april, petek, VELIKI PETEK

    Križev pot ob: 15:00 uri, Pasijon po Janezu ob: 19:00 uri.

  • 4. april, sobota, VELIKA SOBOTA

    Sveta maša ob: 19:00 uri.

  • 5. april, nedelja, VELIKONOČNA NEDELJA GOSPODOVEGA VSTAJENJA

    Sveta maša ob: 8:30 uri.

Stik z nami

  • home Župnija Marija, Mati Cerkve Maribor - Pobrežje .
  • phone+386 2 4800110
  • mailmarijamaticerkve@gmail.com
  • mapKosovelova ulica 1A

Božja služabnica Cvetana Priol

Vabljeni k ogledu spletne strani:

Božja služabnica Cvetana Priol,

laikinja, trpinka in mistikinja.

 cvetanapriol.si