Marija Mati Cerkve

Na tretjem zasedanju 2. vatikanskega koncila leta 1964 je bila sprejeta dogmatična konstitucija o Cerkvi. V osmem poglavju o Mariji v skrivnosti Kristusa in Cerkve naziv »Mati Cerkve« še ni bil zapisan. Papež Pavel VI. pa je ob sklepu tega zasedanja na praznik Marijinega darovanja 21. novembra Marijo razglasil za »Mater Cerkve, to je vsega krščanskega ljudstva, vernikov in pastirjev, ki jo kličejo za preljubo Mater«.

Z različnih delov sveta so nato prosili, da bi smeli Marijo kot Mater Cerkve častiti tudi v bogoslužju in leta 1974 so bile odobrene posebne mašne molitve. Tudi v lavretanske litanije je bil vstavljen vzklik »Mati Cerkve, prosi za nas«.

Slovenski škofje so po zgledu drugih škofij prosili za dovoljenje, da bi spominski dan Marje, Matere Cerkve, smeli obhajati na ponedeljek po binkoštih, saj so ponekod ta dan še bili dela prosti, ker so bili navajeni praznovati binkoštno osmino. V slovenskem bogoslužnem koledarju je ta dan od leta 1980 praznik. Mašne molitve pa so še obogatili v posebnem Marijinem misalu (Rim 1987), kjer so kar trije mašni obrazci za cerkve, kjer Marijo hočejo še posebej častiti kot »Podobo in Mater Cerkve«.

Pod tem naslovom je posvečena tudi naša župnijska cerkev. Praznik Marije Matere Cerkve, tako praznujemo na Binkoštni ponedeljek.

Preberite več...

CERKVENO LETO

VELIKONOČNI ČAS

Mir vam bodi. Ljubite se med seboj. Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni: jaz sem svet premagal. (Jezus)

Velikonočni čas traja od velike noči do binkoštnega ponedeljka, praznika Marije Matere Cerkve. Velika noč je največji krščanski praznik – zmaga življenja nad smrtjo. Bistvo vstajenja je v tem, da je Ljubezen močnejša od smrti. Praznik upanja in veselja. Spominjamo se Jezusovega vstajenja od smrti. On vstane od mrtvih, to je bistvo odrešenja, ki vodi prek križa in smrti v vstajenje, torej se dopolni v velikonočni skrivnosti. Jezusovo vstajenje je največji čudež Božje Ljubezni, v katerem je zaobjeto vse človeštvo. Dopolnjeno je odrešenje človeštva (prim. Mt 28,1–10; Mr 16,1–8; Lk 24,1–24; Jn 20,1–10). Liturgična barva velikonočnega časa je bela, ki pomeni luč, mir in veselje, ter ponazarja praznovanje, čistost, popolnost, nedolžnost in sijaj.

Prvi teden po veliki noči imenujemo velikonočni teden (velikonočni ponedeljek), nedelja po veliki noči se imenuje bela nedelja ali nedelja Božjega usmiljenja. Ta čas ima 7 velikonočnih nedelj; prva je velika noč (datum velike noči je vedno na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni). 40 dni po veliki noči praznujemo Gospodov vnebohod (četrtek po 5. nedelji po veliki noči; dopolnitev Jezusovega vstajenja – Grem k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu. – zaradi nas, Božjih otrok, Božjih posinovljencev). Jezus se je po vstajenju prikazoval učencem in izbranim pričam vse do vnebohoda (prim. Mr 16,19–20; Lk 24,50–53; Apd 1,9–11). Gre za sveti čas, ki poveže Jezusa z začetkom Cerkve. 50 dni po veliki noči so binkošti (nedelja, 7 tednov po veliki noči – praznik Svetega Duha; delovanje Svetega Duha se je očitno pokazalo na prvi binkoštni praznik, ko so bili zbrani napolnjeni s Svetim Duhom in so govorili ter razumeli različne jezike.) Binkoštni dogodek se nenehno dogaja, razvija v Cerkvi, posamezniku, Sveti Duh je namreč navzoč; razsvetljuje, posvečuje, vžiga ogenj svoje ljubezni (prim. Apd 2,1–11; Jn 20, 19–23). Liturgična barva binkoštnega praznika je rdeča, ki pomeni življenje, ljubezen, veselje, ter ponazarja toplino.

Preberite več...

Dogodki in novice

...Lepo vabljeni k svetim mašam med tednom ob 19.00 uri, posebej v tem tednu molitve za duhovne poklice. Vsi se zavedamo pomanjkanja duhovnikov, zato smo povabljeni, da izprosimo milosti novih duhovnikov, redovnikov in redovnic.
...»Vsak veliki duhovnik je vzet izmed ljudi in postavljen za ljudi v tem, kar se nanaša na Boga, da prinaša daritve in žrtve za grehe..In nihče si ne jemlje te časti, ampak ga kliče Bog, kakor Arona.«(Heb 5, 1.4.)
...
...
...Molimo za svoje zdravje ter zdravje bližnjih.
...
...
...
...
...