Bogoslužje, oznanjevanje, karitas
Tri stalnice cerkvenega poslanstva in tudi vsake posamezne župnije, ki je osnovna celica vesoljne Cerkve.
V dokumentih 2. Vatikanskega cerkvenega zbora je zapisano v Konstituciji o svetem bogoslužju (B):
"Čeprav je sveto bogoslužje predvsem češčenje božjega veličastva, vsebuje vendar veliko poučnega za verno ljudstvo. V bogoslužju namreč Bog govori svojemu ljudstvu; Kristus še vedno oznanja blagovest. Ljudstvo pa Bogu odgovarja tako s pesmijo kot z molitvijo.
Še več, po duhovniku, ki vodi sveti zbor kot Kristusov namestnik, se k Bogu dvigajo molitve v imenu vsega svetega ljudstva in vseh okoli stoječih. Končno je vidna znamenja, ki jih uporablja sveto bogoslužje za označevanje nevidnih božjih reči, izbral Kristus ali Cerkev.
Zato se ne le ob branju tega, "kar je napisano v naše poučenje" (Rimlj 15, 4), ampak tudi kadar Cerkev moli ali poje ali dela, vera udeležencev hrani in se njihova srca živo usmerjajo k Bogu, da bi mu izkazovali duhovno službo ter njegovo milost prejemali v obilnejši meri." (B 1, C 33).
Tako se oznanjevanje evangelija - veselega oznanila, prepleta z bogočastjem in iz tega se porajajo dela ljubezni (karitas) do Boga in do bližnjega. Teh treh prvin ni mogoče uresničevati ločeno ene od druge; so organska CELOTA PRISTNEGA KRISTJANOVEGA ŽIVLJENJA IN DELA.
Tudi najodličnejše bogoslužno dejanje, sv. mašna daritev, vsebuje tri prvine.
Prvi del je posvečen oznanjevanju božje besede (besedno bogoslužje); berila, psalm z odpevom, spev aleluja, evangelij, pridiga ali homilija, prošnje vernikov za vse potrebe.
Sledi mu evharistični del, ki se razdeli na:
darovanje - prinašanje darov na oltar;
spremenjenje - po Jezusovih besedah, ki jih izgovori duhovnik nad kruhom in vinom, postane kruh Jezusovo Telo in vino Jezusova Kri;
obhajilo - duhovnik razdeli Jezusovo Telo vernikom, ki so za prejem notranje pripravljeni.
Vse to dogajanje in kristjanovo sodelovanje je v službi poslanstva vsakega posameznika in Cerkve v celoti.
»Pojdite v miru« ob koncu sv. maše ne pomeni, da gremo v lagodno življenje, temveč poslanstvo, da bi, poučeni z božjo besedo in okrepčani s Kruhom večnega življenja, vse to udejanjali v okolju, kjer živimo in delamo. Prinašali bomo mir, ki nam ga je dal Kristus, da ga širimo med vse ljudi. Takšno razumevanje oznanjevanja in bogoslužja bo v nas oblikovalo žive ude Kristusovega skrivnostnega telesa, Cerkve.