Župnija Marije, Matere Cerkve na Pobrežju
Župnija sv. Magdalene v Mariboru je bila po številu vernikov dolgo časa največja župnija v škofiji. Na desnem bregu Drave se je raztezala vse do Pohorja. Med drugimi je iz nje nastala tudi župnija na Pobrežju.
Prvi je dal ta predlog magdalenski kaplan prof. Ivan Žličar, podprl pa ga je škof dr. Maksimiljan Držečnik. Žličar je namreč v letu 1959 prvi začel maševati in poučevati verouk v kapelici na magdalenskem pokopališču.
Pobresiensis liber chronicus. Ab anno MCMLIX - Pobreška knjiga kronike je od leta 1959 dokument, zapisan v latinskem rokopisu. Ko je prof. Ivan Žličar postal prvi ravnatelj Slomškovega dijaškega semenišča, ki je bilo ponovno odprto, so njegovo delo leta 1963 prevzeli mariborski patri jezuiti, p. Jakob Laura DJ, p. Vital Vider DJ s sodelavci.
Ustanovna listina, ki jo je 8. septembra 1972 podpisal škof dr. Maksimiljan Držečnik, pomeni začetek samostojnosti pobreške župnije, ki je dobila naziv Marija, Mati Cerkve, Maribor - Pobrežje. Pokopališka kapela je postala začasna župnijska cerkev, razpadajoča mrtvašnica pa župnijski dom. Take razmere so ves čas opominjale, da je treba na Pobrežju poskrbeti za nove prostore. Razmišljanja o povečavi obstoječe kapele na pokopališču niso dobila podpore ne pri stroki ne pri politiki.
Zanimiv je zapis v Žličarjevi kroniki iz leta 1959: »Pobrežani so že pred časom postavili bogoslužni dom za sveto bogoslužje (zdaj je to dom za otroke, ki ga upravlja civilna oblast)«.
Od jezuitov je leta 1974 prevzel vodstvo župnije Franc Dominik Gornjak, ki pa ga je leta 1981 nasledil sedanji župnik Stanislav Praznik.
Zaradi nemogočih razmer in močnega pritiska takratne oblasti na mladega župnika, (ovadba, zaslišanja, obsodba v imenu ljudstva,... dokumenti v arhivu!), se je odločil in pisno prosil svojega škofa ordinarija dr. Franca Krambergerja za pomoč pri rešitvi prostorskih problemov župnije na Pobrežju. Škof je zadevo takoj podprl in odobril.
Sledile so mnoge neprijetne poti od vrat do vrat takratne upravne in politične oblasti. Na KS Draga Kobala je bila izražena prva podpora nameri, zgraditi cerkveno središče izven pokopališča.
Prvotna lokacija ob Cesti OF (danes TUŠ) je bila umaknjena. Končno so 30. junija 1987 stekla prva zemeljska dela na sedanji lokaciji, ki je bila po zapisu takratne družbenopolitične skupnosti nesporna na občinski, mestni in krajevni ravni. Tako je bil še istega leta, na petnajsto obletnico ustanovitve župnije, 8. septembra 1987, posvečen temeljni kamen novega župnijskega središča.
V sedanji podobi in opremljenosti je župnijsko središče od leta 1995. Za dokončno ureditev in popolno vključitev v Mestno četrt Pobrežje, ki je po teritoriju identična župniji, bo potrebno še mnogo naporov in predvsem dobre volje, da bo takšna, kot sta si jo zamislila arhitekta, prof. Borut Pečenko in Ivo Goropevšek. Župnija želi biti kraju in celotnemu mestu v ponos tudi z zunanjo urejenostjo. Arhitektura pritegne mnoge domače in tuje obiskovalce. Tudi notranja oprema, kolikor je že realizirana, zbuja občudovanje.
Oltarna oprema češkega akademskega kiparja Otmarja Olive s kamnoseškim mojstrom Petrom Nόvakom in vitraji akademskega slikarja Jana Jemelke, zvonovi znamenite zvonarne Rudolfa Pernerja iz Passaua so stvaritve, ki zavezujejo h kvalitetni dopolnitvi še manjkajoče opreme. V tej smeri želimo nadaljevati in dokončati naše župnijsko središče.
